Zagotovo smo se vsi v osnovni ali srednji šoli pri pouku matematike spraševali, »Pa kaj bom jaz to sploh rabil/-a?«. Bistvo reševanja matematičnih problemov, ter razumevanje le teh pa ni to, da bi ravno to nalogo v življenju potrebovali. Resnica je, da takšne naloga najverjetneje sploh več ne bomo srečali, vendar je bistvo reševanja takih matematičnih nalog to, da smo pridobili znanje, kako rešiti nek problem, ter s tem treniramo tisti del možganov, s katerim rešujemo probleme, kar nam pomaga v večjih spektrih življenja.
Od same matematične naloge ne bomo veliko odnesli, bomo pa pridobili nov način razmišljanja, ter s obstoječim znanjem nadgradili naše zmogljivosti reševanja problemov. Ravno to je čar matematike. S tem smo odgovorili na pogosto vprašanje, kje bomo potrebovali matematiko.
To znanje pa lahko nadgrajujemo. Z nadgrajevanjem tega znanja, bomo razvili sposobnosti reševanja resnih problemov sveta, saj je v vsakemu problemu skriva nekaj matematike. Zgolj za primer, v onesnaženosti, proizvodnji, hidroelektrarnah, nuklearnih elektrarnah in podobno najdemo matematiko. Kot primer bi lahko dali, količino vode, ki jo je potrebno iz Save dodajati v nuklearno elektrarno Krško, da se bo le ta sproti ohlajala. Problem, ki pa tukaj nastane je ta, da ko preko cevi dodajamo vodo do elektrarne, v zimskih časih le ta zamrzne, zato je treba to vodo nekako segrevati, da je njena temperatura tik nad lediščem. Tako moramo izračunati, količino tople vode, ki odteka iz elektrarne (saj se je med procesom ohlajanja elektrarne voda segrela), ki jo moramo dodati k prvotni hladni vodi, da le ta ne bo zamrznila. Tako lahko vidimo, zakaj je matematika pomembna veščina v našem življenju. A da pridemo do te točke razmišljanja, potrebujemo trdne osnove, ki jih dobimo v šoli. …